Upoštevanje danosti pravega časa

Navklub prizadevanjem zabrisati vse sledi – zaradi česar so pogorele vse večje knjižnice po vsem svetu, se je do danes ohranilo veliko izvirnih dokazov o Vedsko Arjansko Slovenskem koledarju v starih knjigah, v dokumentih na kamnitih spomenikih in na spominskih obeležjih.

Podobno so, za svoj čas tudi starejša štetja, pogojena z drugim številom lun in drugimi kozmičnimi danosti opazovanja/dojemanja/vedenja tistega trenutka.

Letnica/letenca

Vedski koledar Arjanskih Slovenov daje danes veljavno letenco (letnico) 7531 po stvaritvi svetega/sveta/miru-v templu zvezd. Zadno štetje, se prične s sklenitvijo miru, po dolgotrajni vojni med Veliko raso in Velikim zmajem. Zgrajen/postavlen je tudi zid za zaščito pred ludstvom Velikega zmaja. To prelomnico uporabimo tudi za PRAVČAS.

Prelomnice za osnove koledarjev v času

Razmerje do danes (leta 2019 C. Č.):

• • • leto/kolo 7.529 od stvaritve miru sveta/svetega, kot ga poznamo – v templu zvezd,
    • leto/kolo 13.028, minuli čas od Velikega mraza (Velika ohladitev),
    • leto/kolo 40.024, čas od tretjega prihoda Perunove/Beronove Vinmane/Waitmane,
    • leto/kolo 44.563, čas od stvaritve Velikega Rasenskega kroga/okroga,
    • leto/kolo 106.798, čas od osnovanja Irijskega Asgradu/Asgarda devetih dvoran/soban,
    • leto/kolo 111.826, čas od velike preselitve iz Daarije,
    • leto/kolo 143.010, od časa treh lun; Lilje, Fate in Meseca,
    • leto/kolo 153.386, po vojni/od časa asov Deje (Phaeton),
    • leto/kolo 185.785, od časa Tule,
    • leto/kolo 211.706, od časa Svag/Swaga,
    • leto/kolo 273.914, po času h´Ar-ra,
    • leto/kolo 460.538, od časa Daarje,
    • leto/kolo 604.394, od časa treh sonc (začetek Daariskega beleženja/računanja časa),
    • leto/kolo 957.528, odkar so se prikazali bogovi,
    • pred 540 miljoni let Sredozemle/Medgrad pripravlan na kolonizacijo
    • nekako 1,5 miljarde let, odkar je prva Vinmara Velike rase Veledružine Neba, prišla v Sredozemle.

Leto/kolo

Logično začnemo leto z zimskim Sončevim obratom – solncobratom/solsticijem, v noči/jutru, po starem štetju iz devetindvajsetega Grudna na prvi Prosinec (~ 21.12. C. Č.), ker takrat sonce zapušča najnižjo lego in začne dan dalšati:

• • • prvi mesec Prosinec – 30 dni – 1 do 4 teden
    • drugi mesec Svečan – 29 dni – 5 do 8 teden
    • tretji mesec Sušec – 30 dni – 9 do 12 teden
    • četrti mesec Mali traven – 29 dni – 13 do 16 teden
    • peti mesec Veliki traven – 30 dni – 17 do 20 teden
    • šesti mesec Rožnik – 29 dni – 21 do 25 teden
    • sedmi mesec Roden/Rajen – 11 dni/(12 na prestop. leto) – 25 do 26 teden (6. dan je polletni solncobrat/solsticij)
    • osmi mesec Mali srpan – 30 dni – 27 do 30 teden
    • deveti mesec Veliki srpan – 29 dni – 31 do 34 teden
    • deseti mesec Kimavec – 30 dni – 35 do 38 teden
    • enajsti mesec Vinotok – 29 dni – 39 do 42 teden
    • dvanajsti mesec Listopad – 30 dni – 43 do 46 teden
    • trinajsti mesec Gruden – 29 dni/30 dni na prestopno leto – 47 do 50 teden

Dan

Dan, logično začnemo šteti, ko sonce prestopi največjo oddaljenost od naše točke opazovanja in dnevi v tednu nosijo imena naših starih domorodnih/indigenih bogov. Živenje pra-Slovenov, je polno svetih simbolov, katerim se pripiše poseben pomen. Verjame se, da je vsak lik koledarja, pod okriljem določenega boga.

Imena dni izhajajo iz ohranjenih virov, ki najprej pričajo o nadpomembnejši trojici bogov, Svarogu (stvarniku), Perunu/Beronu (bogu prava in pravičnosti) ter Svetovidu/Belinu (bogu sonca), kot o svetem trojstvu. Drugi viri povezujejo Svaroga s Perunom in Velesom (bogom plodnosti in zaščitnikom pastirjev). Tako teden sestoji iz naslednjih dni: svarog, veles, kresnik, perun, mokoš, voden,stribog inmorana. Vsak dan je soodvisen in pod vplivom premikanja nebesnih teles celotnega Kozmosa in temu lastnih Naravnih zakonov, ki vstvarjajo čas. Sleheren dan je torej drugačen, glede na vzhod in zahod Solnca, mesečevo meno, vplive planetov in bližnih in dalnih zvezd.

Še danes veljajo mere časa

Mesec sestavla 29/30 dni, izjema je polletni mesec-običajno ima enajst dni, na 4. leto pa dvanajst,

Teden: prvi teden meseca ima osem dni, ostali sedem dni, pri 30 dnevnem mesecu ima osem dni tudi zaden teden,

Dan šteje 16 ur, do spremembe/premika Zemline osi, je bilo vidnih šestnajst nebesnih znamen v enem dnevu, po katerih lahko ure tudi imenujemo.

Ura ima 144 dalov/daljev (potrebne dodatne raziskave in usklajevanje),

dal je 1296 migov,

mig dobimo iz 72 trenutkov, (1 sekunda = 2484,34 trenutkov=34,5migov),

trenutek gradi 760 hipov,

hip predstavla 160 sigov/švigov?/skokov (potrebne dodatne raziskave in usklajevanje),

sig/švig sestavja 14000 santigov (potrebne dodatne raziskave in usklajevanje),

santig je 30 nihajev cezijevega atoma.

Koledar

Vsi zakoni narave/Naravni zakoni, živijo v slehernem zrnu stvarstva in so opisani v starodavnih vedskih spisih, kot je Devata – utripi/»impulzi« vstvarjalnega/»kreativnega« uma/»inteligence«. Te vrednosti vstvarjalnega uma, so prikazane v koledaru Arjanskih Slovenov, pravega resničnega vedskega izvirnega časa (= PRAVČAS kot figurativna illustracija).

Vsak dan je slovitev/slavenje leta/kola arjansko-vedskega koledarja PRAVIČAS.

Naš koledar slavi vrednote vstvarjalnega uma (angl. Creative Intelligence), kot Um Narave izražen v kvalitetah, ki pritičejo specifičnim lastnostim dnevov, mesecev in letnih časov. Čaščenje kakovosti Uma Narave, pomeni človekovo vživenje/živenje le teh, saj takrat, ko so te vrednote vživene vse v živenju, le-to polno cvete. To je fizični pojav, ko pozornost vživi predmet pozornosti; zatorej slavenje in pozornost namenjena utripu uma, vživi vrednote/vrednosti Uma Narave in obogati živenje.

Letni časi pogojujejo živenske cikle, od počitka in nove nastavitve, do razvoja novega in plodnosti. Beseda Koledar (Calendar), je davna beseda Slovenov in ne latinska. Izhaja iz: Kolo-dar. Kolopomeni tudi ‘krog’ in ‘sonce.’ Dar je davna in še dandanašni beseda za »darilo« in »blago-slov«. Zatorej: Kole-dar opiše dar Sonca in je dar letnega kroga, ki znamuje darove ali blago-slov, večno izmenujočih letnih časov in karmo.

Sonce opazujemo na nebu, v času svetlega dela dneva in položaj na nebu, se spreminja skozi letne čase. Mesec pa potuje skozi svojo meno devetindvajset in pol zemelskih dni in je bistven za opazovanje minevanja časa na Zemli.