Z današnjim prispevkom bom skušal povedati predvsem tisto kar mi narekuje notranji glas.
Izhodišče lahko iščemo v listini, ki je z razglasitvijo opredelilo domorodno ljudstvo in jih pri tem izenačilo v pravicah z narodi in nacijami. Tako se že na samem začetku pojavlja vprašanje ali smo Slovenci narod ali domorodno ljudstvo ali morda oboje hkrati. Ali pa se morda v okviru naroda pričenjamo nekateri čutiti kot domorodno ljudstvo. Ko sem prebral pravice domorodnega ljudstva v deklaraciji, ki jo je sprejela tudi naša država, se mi je zahotelo odreči se pripadnosti narodu in postati domorodec z vsemi pravicami, ki jih razglaša deklaracija. Ali ne živimo v zgodovinskem trenutku, ko skuša zahodna civilizacija stopiti cele narode v multikulturno biomaso in iz tega narediti nato nov družben model za prihodnost. Se bo potrebno zateči k skrajnim dejanjem in možnostim, da ohranimo narodov genom vsaj še za nekaj generacij. Nedvomno bi ne želel biti pripadnik generacije, ki je pokopala svoj narod in bi pri tem ne storil ničesar.
Nedolgo nazaj sem kot Sokol razglabljal na sokolskem posvetovanju o podobnih temah, kot se jih lotevamo danes. Sposodil si bom odstavek iz takratnega prispevka in skušal na podlagi zapisanega strniti današnjo misel. Razmišljal sem z zornega kota pretečenega v zadnjih tridesetih letih.
Pred skoraj tridesetimi leti smo torej spisali zgornje vrstice in videti je iz vsebin, da nas je skrbelo v tedanji družbi predvsem stanje duha. Kaj se je v tridesetih letih spremenilo? Kaj je Sokol v teh tridesetih letih postoril z navedenimi cilji in nalogami? Težko je dajati oceno za nazaj, saj so bile turbulentne sile tako močne, da je bilo hoditi k zastavljenim sokolskim ciljem in nalogam skoraj nemogoče. Spomnim se iz lastnega društva, mnogih naporov na različnih usposabljanjih in vadbah, koliko truda je bilo vloženega v idejno formiranje članstva. Na koncu se je zdelo, da bi bil uspeh mogoč zgolj z dolgoletno karanteno. Preprosto vpliv okolice dinamično razvijajoče se liberalno kapitalistične potrošniške družbe, je bil premočan in kljub velikim naporom je bil na koncu rezultat pri posameznikih večinoma slab. Vendar vseeno pa le ne povsem ničen. Posamezni osamelci so vendarle v tridesetih letih zrastli in bodo opora za prihajajoče čase. Kam je slovenska družba in z njo narod v zadnjih tridesetih letih zašel pa ilustriram z naslednjim primerom. Human fish, Reservoir Dogs, Hopsbrew, Green Gold, Feo, Reset, Barut, Castra, Clef, Carniola, Loo-blah-nah, Crazy Duck, Time, Panonian Sailor, Brewwood in tako naprej. To so imena slovenskih pivovarn, ki so nastale v zadnjih petnajstih letih in njihova imena pričajo o sedanjem kulturnem suženjstvu slovenskega naroda. Da sem še bolj natančen, od približno osemdesetih malih pivovarn v Sloveniji, jih zgolj kakih petnajst nosi slovensko ime. Pojdite po ulici v središču Ljubljane ali pa se sprehodite po BTC cityju in potrdili boste stanje, ki sem vam ga navedel o malih pivovarnah. Gnetlo in topilo se je zadnjih trideset let in če bomo naredili pošteno analizo družbe se bomo zgrozili. Poglejmo kaj in koliko je ostalo od podjetij, gospodarskih družb, bank v slovenskih rokah? Poglejmo v kaj se je razvil tako imenovani demokratični politični sistem. V parih stavkih. Botri slovenske samostojne države so prišli in zavladali nad informacijskim in gospodarskim prostorom. Informacijski prostor, ki je skoraj neprodušno zaprt in deluje iz enega centra, si dovoljuje manipulacijo z volilno množico vedno znova in znova v korist pravega gospodarja naše državice. Samostojnost in suverenost Slovenije so slaba šala. Star pravni sistem je bil včasih ideološki, vendar je bilo pravičnosti zadoščeno večkrat kot sedaj. Danes zakon vlada nad pravičnostjo in zakoni omogočajo vsakodnevno izigravanje pravičnosti. Takšne analize lahko naredimo na vseh področjih in da se razumemo, bili bi krivični, če bi rekli da je vse povsem slabo in da ni nič dobrega. Recimo zato raje, da smo se spustili pregloboko oziroma smo padli pregloboko, ne da bi se pri tem tega zavedali.
Pa vendar se zdi, da se je v zadnjih letih prebudilo mnogo posameznikov, ki so se zamislili nad obstoječim stanjem in skušajo po svojih močeh zajeziti plaz, ki se vali in grozi, da bo pokopal vse pod seboj. Slovenska država v tem trenutku nedvomno skrbi za državljane v najbolj banalnem smislu – kruha in iger – in si pri kupuje čas za sistem vladanja, ki ni v naravnih okvirih skrbi za obstoj naroda in njegov genom. Kako se šele v resnici godi domorodnim ljudsvom, ki nimajo pravne oblike države, ki naj bi jih ščitila. Je torej deklaracija o pravicah domorodnih ljudstev zgolj mrtva črka na papirju. Ali pa je to vendarle zbir vrednot, na katere se ne sme nikoli pozabiti, sicer bodo izginila tako domorodna ljudstva kot narodi v klasičnem pomenu te besede.
Človeška duša je ustvarjena tako, da se jo sila lahko premami na tri razvade, udobje, ugodje in užitek. Če se nam to subtilno ponudi je velika možnost, da bomo podlegli in se predali. Temu pa sledi zgolj še zakol v duhovnem smislu. Veliko sem raziskoval in analiziral, še posebno, ko so bili izkupički ob obilo vloženega truda minimalni. Vedno znova in znova sem na koncu ugotavljal, da mi nasproti stoji mogočen sovražnik, ki sem ga poimenoval tujerodna duhovna okupacija. Pa naj bo to sprejem semitske religijozne misli pred stoletji ali pa v polpretekli zgodovini komunize in nekoliko kasneje liberalni potrošniški kapitalizem, ki ni zgolj gospodarski model. Vedno znova in znova nam nekdo nekaj vsiljuje in nas prepričuje, da je to dobro za nas, še več da je to za nas najbolje. Po stari navadi za tovrstno kolonizacijo pridobijo ali pa kupijo misjonarje ali pa komisarje, za katere mislimo, da delajo v naše dobro. Resnica je ta, da na koncu vedno sledi razočaranje in upor. Morda je čas da z vsem skupaj presekamo in v tem smislu danes na tem mestu predlagam, da zavzamemo novo držo in novo strategijo. Ne bom se čudil, če bo jutri objavljeno, da so se na Vačah zbrali zarotniki, ki spodkopujejo državo in njeno ureditev. Mislim da bi bilo prav, da se jasno pove, da izven postavljene slovenske politične elite obstajajo ljudje, ki premišljujejo z lastno glavo in so sposobni tvoriti modre misli za nas domorodce oziroma za naše bivanje na tem planetu. Skratka sposobni smo ponuditi svoj koncept za prihodnjo ureditev, še več sposobni smo to ponuditi tudi drugim. In če smo domorodno ljudstvo imamo pravico po njih tudi živeti in nihče nam tega nima pravice vzeti ali nas zaradi tega preganjati.
In za konec zgolj še misel iz našega staroverja. Bogovi so naše prednike in nas učili, da se moramo po vesteh iz vesolja vesti po vesti. V tej besedni igri je zapisan tudi temelj bodoče domorodne družbe.
Slava Matjaž Vratislav Anžur