audi alteram partem – prisluhni drugi strani
pacta sunt servanda – dogovorjeno je potrebno izpolnjevati (pogodbe je treba spoštovati)
mens rea – namen osebe izvesti zločin; ali zavedanje, da bo dejavnost ali nedejavnost peljala v zločin
actus reus – del, ki dokazuje odgovornost za kriminalno dejanje
ad coelum – okrajšava Cuius est solum eius est usque ad coelum et ad infernos – pomeni »kdor je lastnik prsti, je njegovo vse, gor do nebes in vse dol do pekla« – princip, da je lastnik parcele (paketa) dežele, tudi lastnik zraka nad njo in zemlje pod njo.
ad colligenda bona – pobrati dobrine
ad idem – v dogovoru
ad infinitum – trajati za vedno
ad litem – opiše tiste, ki so imenovani, da zastopajo stranke, ki štejejo za nesposobne zastopati same sebe – kot so otroci ali onesposobljeni odrasli.
ad quod damnum – uporabljeno v odškodninskem pravu. Podaja, da mora nadomestilo ali odškodnina ustrezati pretrpljeni ali storjeni/povzročeni škodi.
ad valorem – ustrezno vrednosti
amicus curiae – oseba, ki ponudi sodišču informacijo, ki se nanaša na predmet obravnave. Amicus curiae je nekdo, ki ni stranka/predmet obravnave, ki pomaga sodišču s tem, da ponudi informacijo, ekspertizo, ali poznavanje tega, kar se nanaša na vprašanja v primeru.
animus contrahendi – namen stopiti v pogodben odnos
animus nocendi – subjektivno stanje uma avtorja zločina, ki se nanaša na natančno poznavanje/vedenje nelegalnosti svojega početja in možnih posledic tega.
bona fide – pomeni/implicira iskreno dobre namene, ne glede na končen izid.
cadit quaestio – kaže, da je dosežena poravnava oz. je spor rešen.
casus belli – justifikacija vojnih dejanj. Pomeni »dejanje ali dogodek, ki izzove ali upravičuje vojno«. Casus belli vključuje neposredna kazniva dejanja, ali grožnje napram narodu ali naciji-državi, z razglasitvijo vojne, dočim casus foederis vključuje kazniva dejanja, ali grožnje napram svojim zaveznikom. Oboje se smatra za vojno dejanje.
caveat emptor – splošno opozorilo, nanaša se tudi na pravno doktrino, ko kupcu prodajalec ni nadoknadil škode na lastnini in je zaradi tega neprimerna za uporabo.
cessante ratione legis cessat ipsa lex – ko razlog/smisel za zakon preneha, preneha tudi zakon sam. Besedilo Herberta Brooma iz 1858 C. Č. o pravnih načelih, navaja to frazo pod naslovom »Rules of logic«, kjer navaja: »Razum/smisel je duša zakona , ko smisel/razumskost kateregakoli zakona preneha, preneha tudi sam zakon.
compos mentis – obvladati um. Zdrave pameti.
condicio sine qua non – nepogrešljivo in nujno dejanje, pogoj ali sestaven del
consensus ad idem – enako mnenje, obojestranska privolitev ali stekanje volje. Deležniki morajo biti enotnih misli in njihove obljube se morajo nanašati na isti predmet ali namen. Tudi konsenz v idem – dogovoru.
contra legem – uporabljeno, ko razsodišče/tribunal predloži/izroči odločitev, ki je v nasprotju z zakoni vladarja/države
contra proferentem – uporabljeno v pogodbenem pravu, da se določi, da bo dvoumen termin interpretiran v nasprotju z interesi deležnika, ki insistira, da se termin vključi. Preprečuje namerno dodajanje dvoumne terminologije, da bi jo izkoriščal deležnik, ki vztraja na njenem vključenju.
coram non judice – se nanaša na praven postopek brez sodnika, ali sodnika brez primerne pristojnosti/jurisdikcije.
Corpus Juris – celotna zbirka zakonov, ki določa pristojnosti/jurisdikcije ali sodišče.
corpus juris gentium – celotna zbirka zakonov mednarodnega prava
crimen falsi – zločin ponarejanja
de bonis asportatis – odnašanje dobrin/predmetov. Določa, da se je ob drugih zločinih zgodila tudi kraja. Npr.: »nepooblaščen vstop v zasebno de bonis asportatis«.
de bonis non administratis – premoženje posestva preostalega po smrti (ali odstranitvi) veljavnega/imenovanega administratorja/upravitelja posestva. Po tem se določi »administrator de bonis non administratis«, da se znebi premoženja.
de integro – kot se nanaša na celoto
de lege ferenda – po zakonu, kot mora biti
de lege lata – po obstoječem zakonu
deorum injuriae diis curae – kar se tiče bogov, se ne tiče sodišča (angl. The gods take care of injuries to the gods).
dolus specialis – zlonamerna prevara. Škoda povzročena posebej z namenom povzročiti škodo. Pogosto uporabljeno v kontekstu rodomora/genocida v mednarodnem pravu.
dramatis personae – udeleženci v insciniranem/režiranem dogodku
fructus industriales – sadež/plod, kot pridelek iz ročnega dela, nasprotno fructus naturales
fructus naturales – nastalo/zraslo samo iz narave, kot so drevesa (ki jih ni zasadil človek), ali minerali v zemlji in the ground. Se smatra za real property (nepremičnino!). Naravni sadeži, plodovi, ki rastejo po naravni poti.
erratum – storjeno po pomoti
ex aequo et bono – od pravičnega in od dobrega. Običajno definirano kot »kar je dobro in prav«, za opis vloge/zmožnosti sodnika ali arbitra, da upošteva samo tisto, kar je fair/pošteno in dobro za dotičen primer in ne nujno, kar zahteva zakon. Na sodiščih običajno le takrat, ko se deležniki strinajo.
ex facie – ko je pogodba neposredno in očitno nepravilna ali nelegalna, se jo lahko smatra neveljavno »void ex facie« brez nadalnje analize/preverjanja ali argumentov.
ex fida bona – princip Rimskega prava, da bo sodnik podal njegovo sodbo po angl. »good business norms«, običajih dobrega poslovanja in, da bodo deležniki pogodbe zadovoljili njihove pogodbene obveznosti na način, da si deležniki zaupajo.
ex officio – nekaj narejeno ali opravljeno, zaradi urada ali uradnega položaja.
ex proprio motu – »po lastni volji«
factum – listina kot 1. izjava dejstev; 2. izpolnitev in uveljavitev oporoke; 3. knjiga dejstev in prava.
favor contractus – Koncept v pogodbenem pravu preferira ohranjanje pogodbe, namesto preteka iz postopkovnih razlogov.
ferae naturae – Divje živali prebivajoče na nikogarjšnji posesti, ne pripadajo nobeni strani v sporu o zemljišču.
fieri facias – Odredba (nalog/odločba) naroča lokalnemu organu pregona, da zagotovi pravilno izterjavo odškodnine, ki jo je dodelilo sodišče. Izvršilni nalog.
fortis attachiamentum, validior praesumptionem – večja navezanost, močnejši občutek svojine. Tako sem navezan nase in na svojo svobodo, da se jima nisem pripravljen odpovedati.
forum non conveniens – nezaželeno mnenje. Koncept, pri katerem sodišče noče slišati določene zadeve in navaja primernejši forum/mnenje za odločanje o zadevi.
fumus boni iuris – se nanaša na zadostno pravno podlago za začetek pravnega postopka.
Guardian ad litem – neodvisna stranka, imenovana v družinskopravnih sporih, da zastopa stranke, ki se ne morejo zastopati same, kot so mladoletniki, razvojno ovirani ali starejši.
habeas corpus – Naj imaš telo. Odredba (nalog/odločba) uporabljena za izpodbijanje zakonitost pridržanja. Naroča pridržani stranki, da »pripelje telo« pridržanega pred sodišče, kjer se bo preiskovalo upravičenost pridržanja. Telo osebe je osebna izkaznica.
hostis humani generis – sovražnik človeške rase. Deležnik, za katerega velja, da je sovražnik vseh ludi, kot so na primer pomorski pirati.
in esse – kar dejansko v resnici obstaja.
in forma pauperis – Nekdo, ki si ne more privoščiti stroškov, povezanih s pravnim postopkom. Ker to ne bo ovira za iskanje pravice, so takšne osebe podane kot »in forma pauperisstatus« (običajno okrajšano, kot IFP – v obliki »reveža«), pri čemer se sodne stroške opusti, ali vsaj bistveno zmanjša.
in situ – Pogosto se uporablja v kontekstu odločitev, ali razsodb o nepremičnini, ali stvari, ki »se jo pusti kot je bila«, po primeru.
indicia – Pogosta raba v obvestilih o avtorskih pravicah. Nanaša se na prepoznavne lastnosti dotične intelektualne lastnine.
ipso facto – Uporablja se v kontekstu, da je en dogodek neposredna in vzročna posledica drugega.
jus accrescendi – Pravica preživelega: Po premoženjski zakonodaji ob smrti enega najemnika, interes tega samodejno preide na preživelega (-e) najemnika (-e), da ga družno poseduje, dokler zapuščine nima edini najemnik. Edini način za preseganje pravice preživelega, je prekinitev skupnega najema za časa življenja obeh strank, pravica preživelega ima prednost pred oporoko ali meddržavnimi pristvojitvenimi pravili.
jus cogens – mednarodno sprejeti zakoni, ki ne prenesejo odstopanj in ne potrebujejo pogodb da bi veljali. Nujna norma (imenovana tudi jus cogens ali ius cogens /; [1] latinsko za »nujno pravo«) je temeljno načelo mednarodnega prava, ki ga mednarodna skupnost držav sprejema kot normo, od katere ni dovoljeno nobeno odstopanje. Primer je zakon, ki prepoveduje rodomor/genocid. Ni univerzalnega dogovora glede tega, katere norme so jus cogens, niti o tem, kako norma doseže ta status, vendar je splošno sprejeto, da jus cogens prepoveduje rodomor/genocid, pomorsko piratstvo, zasužnjevanje na splošno (t. j. suženjstvo in trgovina s sužnji), agresivne vojne in teritorialno povečanje, mučenje in vračanje.
jus gentium – zakon narodov. Običajno pravo, ki ga upoštevajo vsi narodi. Mirno sožitje narodov, brez da bi za to potrebovali dejansko veljavno mirovno pogodbo, je primer tega koncepta.
jus naturale – Naravno pravo. Zakoni, ki so skupni vsem ludem, ki jih povprečen človek (povprečna oseba) doume za razumne, ne glede na njegovo narodnost (državljanstvo).
malum prohibitum – nekaj kar je narobe ali nelegalno, ker je izrecno prepovedano, sicer morda ne bi bilo tako.
Mandamus – Odločba višjega sodišča, ki nižjemu sodišču ali sodnim uradnikom nalaga, da opravijo neko upravno (administrativno) nalogo. Pogosto v okviru pravnega nadzora vladnih agencij. Je pravno sredstvo, v obliki odredbe sodišča, napram katerikoli oblasti, podrejenemu sodišču, korporaciji ali javnemu organu, da opravi neko določeno dejanje, ki ga je ta organ po zakonu dolžan opraviti in je v smislu javne dolžnosti, ter v nekaterih primerih ena od statutarnih obvez. Ne sme se izvajati, da bi organ prisilili, da stori nekaj v nasprotju s statutarnimi določbami. Na primer, ni mogoče prisiljevati nižjega sodišča, da zavrne ali odobri vloge, vendar, če sodišče noče razsoditi, potem se lahko uporabi »mandamus«, da se naloži sodišču, da odloči o vlogah.
non est factum – To ni [moje] dejanje/listina. Metoda, s katero lahko podpisnik pogodbe le-to razveljavi, tako da dokaže, da je bil njegov podpis pogodbe nenameren ali brez popolnega razumevanja posledic.
non obstante verdicto – navkljub sodbi. Okoliščine, ko sodnik lahko preglasi/zaibide sodbo porote in spreobrne ali spremeni odločitev.
novus actus interveniens – novo dejanje posreduje. Prekinitev vzročnosti (in s tem verjetno odgovornosti), ker se je zgodilo nekaj drugega, za odvrnitev vzročne povezave.
parens patriae – starš nacije/očetnjave. Se nanaša na vlogo/položaj/funkcijo države, da deluje kot starš otroku, ko so legalni starši nezmožni, ali niso voljni opravljati te funkcije.
per se – nekaj, kar je stvar/predmet zakona.
prima facie – zadeva, ki izgleda, da je utemeljena na zadostnih dokazih, da se jo smatra za resnično.
pro rata – izračun/kalkulacija prilagojena na osnovi proporcionalne vrednosti, relevantne za kalkulacijo/izračun. Primer: najemnik plača del najemnine, proporcionalno času kolikor je tam stanoval.
quantum valebant – pravno sredstvo v občem pravu, za izračun razumnih odškodnin za kršenje pogodbenih obveznosti – implicirana/nakazana obljuba plačila razumne cene za blago. V pogodbenem pravu, za potrebe upoštevanja razumne vrednosti dobavljenega blaga. Uporaba: quantum valebant je nadomestil quantum meruit – kar si zasluži. Pomeni nekako razumna vrednost storitve.
rationae soli – »gede na prst zemlje«, ali »po razlogu lastništva prsti (– zemlje)«. Določene pravice nastopijo po zaslugi lastništva prsti, na kateri najdemo divje živali. V lastninskem zakonu, je to utemeljitev za dodelitev lastninskih pravic posestnikom, do virov na njihovi lastni zemlji. Tradicionalno/običajno/tipično doktrina ratione soli, prispeva posestnikom/lastnikom zemlje konstruktivno posest naravnih virov na, nad in pod površino: cujus est solum, ejus est usque ad coelum et ad infernos – kdor ima v lasti prst, je njihovo vse gor do ne nebes in dol do pekla.
res nullius – termin iz zasebnega Rimskega prava, pri čemer res še ni predmet pravic nobenega točno določenega subjekta. Takšne predmete se smatra za neolastninjeno lastnino/dobrino. Takšni predmeti se lahko prosto pridobijo, na način/potom occupatio – zasedbe. Uporaba tega legalnega koncepta, se nadaljuje v sodobnem sistemu civilnega prava.
respondeat superior – je doktrina, ko je deležnik odgovoren za dejanja svojih agentov v službi. To pravilo se imenuje tudi angl. »the master-servant rule«, in je priznano v pristojnostih, tako občega, kot civilnega prava.
scire feci – oznanil sem. Uraden odziv na uradne vročitve pisne odločbe scire facias, s katero se obvesti sodišče, da je bila pisna odločna pravilno dostavljena.
se defendendo – samoobramba. Dejanje obrambe sebe, svoje osebe ali posesti, ali svoje dobrobiti, ali svojega dobrega počutja, ali lastnine, ali česa drugega. Samoobramba je protiukrep, ki vključuje obrambo zdravja in dobrega počutja posameznika, pred škodljivimi-vplivi/povzročanjem-škode. Uporaba pravice samoobrambe, kot pravne upravičenosti uporabe sile v času ogroženosti, je na razpolago v mnogih jurisdikcijah.
suggestio falsi – lažna izjava, podana v pogodbenih pogajanjih. To pomeni goljufijo, kadarkoli je deležnik dolžan razkriti resnico.
sui juris – svoje-pravden. Pravno kompetenten posameznik, samostojno upravlja svoje zadeve in poseduje vse socialne in civilne pravice. Tak ni podvržen nobeni pravni nesposobnosti, ali oblasti drugega in ni v skrbništvu, ter ima sposobnost upravljati svoje zadeve in delovati v svojem interesu.
suppressio veri – zatiranje resnice. Zavestno prikrivanje resnice, čeprav bi morala biti razkrita. Suppressio veri, kot tudi suggestio falsi, sta razlog za preklic pogodbe.
terra nullius – zemlja, ki ni bila nikoli del suverene države ali zemlja, ki se ji je suverena država odpovedala.
ultra vires – onkraj oblasti. Dejanje, ki od oblasti zahteva dejanja, brez predaje oblasti. Doktrina v pravu korporacij, ki podaja, da, če korporacija vstopa v pogodbo izven njenega obsega korporativnih pooblastil, je pogodba nelegalna.
uti possidetis – kot poseduješ. Starodaven koncept, ki se nanaša na konflikte, pri čemer vsa lastnina v posesti deležnikov, ko je konflikt končan, ostane v lasti teh deležnikov, razen, če je izpogajano drugače. Uti possidetis je princip mednarodnega prava, da ozemlje in lastnina ostaneta pri posedovalcu, ob končanju spora. Izhajajoč iz Rimskega prava, je ta latinska fraza okrajšava za uti possidetis, ita possideatis, kar pomeni »še naprej poseduj kar poseduješ«. Ta princip omogoča vojskujočim deležnikom, lastiti si osvojeno ozemlje.
uti possidetis iuris – kot zakonito poseduješ. To je princip mednarodnega prava, ki omogoča novo nastalim suverenim državam/politikam v samostojnem sistemu upravljanja, da obdržijo, kar je v notranjosti njihovih meja, ki so bile prej odvisne od druge oblasti. Uti possidetis juris je modificirana oblika uti possidetis; ustvarjena v izogib terra nullius.
Knjiga: A collection of Latin Maxims & Phrases
Spletna stran: Maxims of Law from Bouvier’s 1856 Law Dictionary – The Lawful Path